Do danes se je ohranilo veliko mumij in lobanj, ki omogočajo vpogled v sam začetek zobozdravstva v starem Egiptu. Po prepričanju nekaterih egiptologov naj bi bila stomatologija v starem Egiptu najmanj razvita medicinska veja.

Iz staroegiptovskih papirusov razberemo, da so stari Egipčani poznali zobozdravnike, ki pa so bili hkrati tudi splošni zdravniki. Eden izmed najbolj znanih staroegipčanskih zdravnikov je bil Hesy - Ra iz časa Starega kraljestva (2650 pr. Kr.).

Najhujša nadloga antičnih Egipčanov je bila obraba zobne sklenine, kar je v največji meri povzročalo uživanje kruha, ki je vseboval mnogo delcev peska (moko so namreč pridobivali na prostem z navadnimi kamni).

Zanimivo je, da je bilo prisotnega izjemno malo kariesa, kar je moč pripisati odsotnosti sladkorjev v prehrani (sladkor je bil takrat dostopen le višjim slojem). Po prepričanju nekaterih strokovnjakov naj bi uživanje njihovega piva preprečevalo razvoj zobne gnilobe.

Člani kraljevih družin so pogosto imeli nepravilno zrasle zobe, kar je bila posledica sesanja palca v zgodnji mladosti.

Leta 1975 so egiptologi odkrili zobni mostiček, ki spada v obdobje Starega kraljestva v IV. dinastijo (okoli 2500 pr. Kr). Mostiček je bil sestavljen iz naravnih zob in zlate žice.